Rad bi šel k škratom iz širne poljane, ki s prvimi zvončki budijo zaspane.
Saj sonce se zopet globoko priklanja, konec je mraza in zimskega spanja.
Iz sodov nebeških pomlad se razliva, živ je že travnik in plodna bo njiva.
Lepe so barve, ki Jurij jih nosi, še lepši so glasi, ki vetrc jih nosi.
© Feri Lainšček